ZMAGA NA ATLETSKEM POKALU NA 5000m

Pred zaključkom sezone sem se odločil, da naredim še nekaj treningov ”hitrosti” in nastopim na dveh tekmah na 5000m. Prva je bila Atletski pokal Slovenije v Velenju, kjer sem tekel predvsem na uvrstitev. Tekma je bila precej taktična z veliko spremembami tempa, prvih 150m smo začeli zelo počasi, nato pa je sledila zelo močna sprememba, kljub počasnemu začetku je bil prvi krog 65s, kar je hitro za 5000m tudi, če bi tekli v enakomernem tempu. Tekma se je nadaljevala v bolj zmernemu ritmu, zato je lahko priključila tudi skupina, ki je pred tem že zaostala. Vmes je bilo še nekaj krajših in hitrih sprememb, ki sem jih uspešno ”pokril” , nato pa sem cca. 1600m pred ciljem ostal sam v ospredju in tekel do konca v svojem tempu. V cilj sem prišel s časom 14:41,48 in zabeležil zmago v disciplini, ki mi je manjkala v zbirki naslovov državnega prvaka ali pokalnega zmagovalca. S tem se postal državni prvak ali pokalni zmagovalec v vseh tekaških disciplinah od 800m do maratona.

Teden dni kasneje sem za zaključek prvega dela sezone, nastopil še na mitingu v Italiji (Brugnera), kjer sem si tokrat želel teči predvsem na čas, zato sem tudi upal, da bo dobra tekma. Na štartni listi je bilo nekaj dobrih afriških predstavnikov, ki pa očitno niso imeli načrta oz. želje po tekmi na čas. Na moje veliko presenečenje sem se po 300m znašel v ospredju sam, saj me preostala skupina ni ”držala”, kljub temu, da tempo ni bil pretirano hiter. V trenutku sem vedel, da bom moral očitno vse storiti sam, zato sem poskušal držati čim boljši ritem. V nekem trenutku sem si nabral že cca. 60m prednosti pred afriškimi tekači, ki so bili favoriti za najvišja mesta. Nato so tudi oni spoznali, da je vrag vzel šalo in so močno pospešili tempo ter me cca. 1200m pred ciljem ujeli. Nekaj časa sem še držal ritem z njimi, vendar so bili na koncu vendarle nekoliko hitrejši, čeprav sem bil tudi sam hiter v zaključku. Končni čas 14:26,97 je pomenil moj drugi najhitrejši čas v moji karieri, zato sem bil z njim zadovoljen, poleg tega je bil dosežen na koncu zelo dolge sezone, ko je zelo težko držati visok nivo forme. S tem je prvi del sezone zaključen, pred menoj pa je aktivni počitek in priprava na jesensko sezono.

10km v 29:59

Po nastopu na Evropskem pokalu sem se odločil, da nastopim tudi na 10km cestnem teku v Karlovcu. Gre za tekmo, ki je blizu, ima ravno progo, dobro konkurenco, vendar je hkrati tudi veliko ostrih zavojev, kjer se izgublja ritem in dragocene sekunde. Čeprav sem pričakoval hitro tekmo, pred tekom nisem imel visokih pričakovanj, pravzaprav sem bil relativno sproščen. Tudi tokrat je bil začetek hiter, vendar ker je točnost oznak na takih tekmah precej vprašljiva, Garmin pa je med stavbami in ostrimi ovinki tudi manj zanesljiv, zato niti nisem vedel kako sem dejansko hiter. Približno 2km sem držal tempo z afriškimi tekači, nato pa sem tempo nekoliko spustil in tekel naprej v svojem ritmu. V zadnjih kilometrih sva si pomagala tudi z madžarskim predstavnikom. Zadnji kilometer je bil precej hiter (2:50/km), tudi po zaslugi dobrega finiša v zadnjih 150m, kar me je na koncu popeljalo do rezultata 29:59 in mojega prvega teka pod 30min na 10km. Izboljšal sem še enega izmed svojih osebnih rekordov v letošnji sezoni in dokazal, da sem letos naredil velik preskok naprej.

NASTOP NA EVROPSKEM POKALU NA 10.000m

Z uspešnim maratonskim nastopom aprila sem izpolnil normo za Evropski pokal na 10.000m v Birminghamu. Po maratonu in DP na 10.000m, je bil spomladi moj fokus nastop na Evropskem pokalu. V ključnem delu priprav mi je sicer žal padla tudi odpornost, s čimer sem izgubil 2 tedna kakovostnega treninga. Kljub temu, sem storil največ kar je bilo v moji moči.

• 

Že štartna lista je kazala, da bo šlo od štarta do cilja na nož, konkurenca je bila pač najboljša v Evropi. V kolikor sem želel držati priključek sem moral iti takoj pogumno v tekmo. Že prvi kilometer je bil hiter 2:51, naslednji  je bil 2:57, nato pa sem izgubil stik z vodilno skupino in nadaljeval v svojem tempu, vmes pa je naredil eno ”menjavo” še Primož Kobe. Naslednji kilometri, ko sem tekel v solo teku, so se gibali okrog 3:00/km, nato pa sem okrog 7.km padel v globoko krizo, ki se je stopnjevala vse do konca, najpočasnejši kilometer je bil celo 3:10/km. Počutje na dan tekme, kot kaže ni bilo najbolj optimalno, s tem je splavala tudi priložnost za tek pod 30min, saj je bil končni čas 30:15. Tekma je bila dobra izkušnja, saj sem imel priložnost tekmovati na najvišjem Evropskem nivoju. Upam, da bom naslednje leto lahko ponovno izpolnil normo in prišel na štart še v boljši formi.

DRŽAVNI PRVAK NA 10.000m

Le teden dni po nastopu na maratonu je potekalo državno prvenstvo na 10.000m v Šentjuriju. Ker je bilo malo časa za regeneracijo so bili seveda tudi pomisleki ali bi sploh nastopil na tekmi, na koncu sem se vseeno odločil da nastopim tudi na DP, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj sem postal državni prvak s časom 30:14,00.  

Tekma se začela v dobrem tempu, saj smo 2km ”obrnili” za cca. 6:05min, nato pa se je začelo taktiziranje in spogledovanje, saj nihče ni želel narekovati tempa, posledično je tempo bistveno padel, tako da ni bilo več realnih možnost za tek pod 30:00min.  Noge so se presenetljivo dobro vrtele, sploh glede na maraton, zato sem se odločil, da 2800m pred koncem napaden in pospešim tempo. Ob spremembi mi ni nihče sledil tako, da sem si do konca pritekel suvereno zmago. S tem sem ubranil tudi naslov državnega prvaka iz sezone 2020.

MARATON V SIENI 2:16,36

Maraton v Sieni je bila moja osrednja tekma pomladi na katero sem se pripravljal celotno zimo. Kljub temu, da sem treniral predvsem za maraton sem imel potrditev tekme šele pozno v marcu. Zaradi korone so bili v spomladanskem delu sezone  izpeljani zelo redki maratoni, ki so bili predvsem za elitne tekače, zato je bila konkurenca tekačev zelo zgoščena in je bilo težje priti na štartno listo.

Tuscany marathon je bil drugačen, kot smo jih vajeni sicer, proga je potekala namreč na letališču v več 5 km krogih. Vremenska napoved dan pred maratonom ni bila najbolj obetavna, saj je bil napovedan veter in dež. Zato je bil premaknjen tudi štart teka za pol ure in sicer na 8:00h. Kljub temu je to pomenilo zelo zgodnje prebujanje (pred 5:00h), ker pa je bila očitno glava že ponoči z mislimi pri maratonu od 3:00h tako rekoč nisem zatisnil očesa. Jutro nas je pričakalo v temi, rahlem dežju in vetru, a to ni zmotilo osnovnega fokusa in koncentracije. To je enostavno tisti trenutek, ko je vse na kocki, ena tekma in ena priložnost za več mesečno trdo delo. Pred tekmo je bila želja predvsem, da bom imel ustrezno skupino in dober ritem, ki bi ga držal čim dlje. Na srečo smo imeli narekovalca tempa za cca. 27km, po štartu se je hitro oblikovala manjša skupina, poleg mene in ”zajca” so bili v skupini še 3-je tekači. V močnem vetru bi bilo lažje v kolikor bi bila skupina večja, tako pa se je veter na krožni progi letališča vseeno kar občutil. Narekovalec tempa je svoje delo opravil zelo dobro, saj je bil tempo zelo enakomeren. Polmaraton smo pretekli v času 67:57, kar pomeni, da sem v drugi težji polovici izgubil le 39s. Po odstopu pacemakerja je naša skupina začela počasi ”razpadati”. Do zadnjega kroga (37.km) sem imel ob sebi le še Italijanskega predstavnika, ki je diktiranje tempa prepustil meni. V zadnjem krogu  je moj ritem nekoliko padel in sem ostal sam ter pritekel v cilj s časom 2:16:36  kar je pomenilo izboljšanje osebnega rekorda za 10min.

Po prihodu v cilj mi je glede na potek zadnjih sezon in poškodbe padlo breme z ramen, saj sem se končno dokazal tudi kot maratonec. Kljub vloženemu veliko truda so mi v zadnjih letih boljši rezultat preprečevale predvsem poškodbe, letos pa se je ves trud končno poplačal. Rezultat je potrditev dobrega dela in bo velika motivacija za naprej.

OSEBNI REKORD V POLMARATONU

Sezona 2021 se je zame otvorila v Gradiški (BIH), kjer sem tekel polmaraton. Letos zaradi epidemije pravzaprav ni bilo izbire, vendar je bila na srečo epidemiološka slika to obdobje v Bosni nekoliko boljša oz. toliko dobra, da je bilo lahko na štartu 200 tekačev.  

Kljub temu, da je šlo za začetek sezone, ko je običajno na štartu prisotne nekaj več treme, sem bil tokrat presenetljivo sproščen. Verjetno tudi zato, ker je bila to lokalna tekma z manj tekači v sproščenem ozračju. Že na začetku sem si zadal svoj tempo, vendar zaradi negotovih talnih oznak nisem bil prepričan kako sem dejansko hiter. V prvih kilometrih je bilo tudi veliko prehitevanja počasnejših tekačev, ki so štartali s tekom na 10km  že pred nami. Proga je bila precej ravninska, vendar pa je imela kar nekaj ostrih zavojev, na odprtih delih pa je bilo tudi nekaj vetra. Čas na 10km je bil 30:38, kar mi je poleg dobrega počutja dalo še dodatnega zagona, za drugi 10km krog. Tudi v zadnjih 10km sem vzdrževal dober tempo, ki ni bistveno padel. V zadnjem kilometru sem moral narediti še dodatni ovinek, saj me vodilni kolesar napačno vodil po progi, zato sem naredil nekaj metrov več in sekal ovinek po travi. Zmaga s časom 1:05,08 me je presenetila. Kljub temu, da sem dobro treniral, takšnega časa pred tekmo nisem pričakoval, zato je bil to odličen obet pred začetkom sezone.

cilj

2. MESTO NA NOVOMEŠKEM POLMARATONU

Kratek, vendar zgoščen urnik jesenskih tekem se je nadaljeval tretji vikend zapored, saj sem nastopil na tako rekoč  domačem Novomeškem polmaratonu, ki je prav tako štel za državno prvenstvo. Pretekli dve leti lahko rečem, da smo imeli tekači idealne pogoje, tokrat pa smo imeli na progi precej vetra.

PRED ŠTARTOM NOVOMEŠKEGA POLMARATONA

Pred štartom smo se dogovorili s Kobetom in Brešanom, da si pomagamo in se menjamo v ospredju, s tem pristopom je bilo za vse nekoliko lažje še posebej v vetrovnih pogojih. Do 9. km smo tekli usklajeno, nato pa sva ostala sama s Primožem. Čas na 10km je bil 31:51, tempo pa se je enakomerno nadaljeval tudi v naslednjih kilometrih, odstopanja v času so bila bolj ali manj samo glede na profil proge, ki je bil nekoliko razgiban.

Kljub temu, da sem se okrog 10km počutil zelo dobro, se je počutje v zadnjih kilometrih precej poslabšalo, zato sem moral vložiti precej energije, da sem lahko sledil tempu. Tek ni bil več sproščen oz. ekonomičen in kot kaže se je izrazila tudi utrujenost, ki sem jo čutil v zadnjih dneh pred tekmo. Kljub temu sva s Primožem pritekla skupaj do zadnjih cca. 600m, ko enostavno nisem mogel več držati tempo in tako je bila tekma tudi odločena. V zadnjih metrih mi je pobralo zelo veliko moči, posledično pa je močno padel tudi tempo, štoparica se je na koncu ustavila na 1:08,16.

Po tekmi je bil plan, da sezono še nadaljujem in jo zaključim v novembru, vendar se je epidemiološka slika tako hitro poslabševala, da so bila vsa tekmovanja odpovedana. Situacija za pomlad 2021 je zelo negotova, vendar kljub temu upam, da bomo tekači  dobili priložnost, da tečemo na prireditvah, čeprav bodo te zagotovo manjše, kot bi bile sicer.

DVOJNA ZMAGA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU NA 10.000m

V jesenskem delu sezone 2020, ki je bila zaradi epidemije krajša od načrtovane sem nastopil na treh državnih prvenstvih in sicer dvakrat na 10km, sezono pa nato zaključil na polmaratonu v Novem mestu. Že v poletnem delu sezone sem nastopil v Celju na DP v na stezi v teku na 5000m, kjer sem v taktičnem teku, ko smo 3je tekači prišli skupaj v zadnjih 800m pritekel do drugega mesta, s časom 14:49, 31. Za še boljši zaključni finiš mi je manjkalo nekaj treninga za krajše razdalje.

Po državnem prvenstvu sem si vzel nekaj aktivnega odmora, da sem si nabral novih moči za prihajajoča prvenstva v septembru oz. oktobru. Kot prvo je bilo na koledarju DP v teku na 10.000m na stezi v Mariboru, kjer občasno naredim tudi kakšen intervalni trening, saj trener prihaja iz Maribora. Z nekaj fanti je bil pred tekmo dogovor, da si medsebojno pomagamo z ciljem, da dosežemo vsi čim boljši končni čas. Tik pred štartom je bilo napeto tudi zaradi drugih razlogov. Tik pred štartom teka je namreč v lokalu tik poleg atletske steze, kjer smo se pripravljali, ravno v tistih trenutkih na Tour de France potekal odločilni dvoboj med Tadejem Pogačarjem in Primožem Rogličem. Končni razplet enega največjih slovenskih športnih uspehov verjetno poznate vsi. Kljub tako odmevnemu razpletu pa je bilo potrebno ohraniti svoje misli pri svojem nastopu, ki je sledil v naslednjih minutah. Prvih 5km smo pretekli v skupini (Rizmal, Kobe, Krevs), po odstopu narekovalca tempa pa sem se postavil na čelo, kot je bilo dogovorjeno. V nadaljevanju sem pričakoval, da bom dobil menjavo, vendar očitno Primož ni bil dovolj pri močeh, medtem ko si je Rizmal že nabral nekaj sekund zaostanka. Tako sem drugo polovico teka, ki je bila 4 sekunde hitrejša od prve, pretekel v solo teku in prišel do naslova državnega prvaka s časom 30:37 (3:04/km).

• 

Le teden dni kasneje je sledilo DP v cestnem teku na 10km, ki je potekalo v Slovenskih Konjicah. To je bila ena izmed največjih tekaških prireditev v tem ”COVID” letu pri nas, ki je potekala pod strogimi covid ukrepi. Na štartu smo bili tokrat bolj ali manj vsi najhitrejši tekači pri nas, zato se je obetal dober boj za najboljša mesta na sicer zahtevni progi. Uvodni kilometri so napovedovali taktičen tek in tako je bilo vse do 5.km, ko se vzpenjajoči kilometri prevesijo v spust. Uvodni kilometri so bili cca. 3:19/km, medtem ko je bil spust zelo hiter, zadnjih 5km je bilo namreč v času cca. 14:37.  Po spremembi ritma, se je skupina postopoma začela redčiti. Na 7.km smo ostali trojica (Puhar, Kobe, Krevs) in tempo je bil vse bolj oster, odločitev pa je padla v zadnjem km oz. cca. 800m pred ciljem (2km pred ciljem je zaostal Kobe), ko sem dodal še nekaj hitrosti in v cilj pritekel s 3s prednosti in časom 31:10.

NOČNI TEK V ORMOŽU

 

Dober teden po nastopu v Mariboru, kjer sem z zmago postavil državni rekord, sem nastopil tudi na Nočnem teku v Ormožu. Pogled na štartno listo je pokazal na ”revanšo” izpred tedna dni, saj smo bili na štartu ponovno v enaki zasedbi.

 

Proga je bila tokrat malenkost krajša cca. 4,8km, vendar težjega profila, saj skoraj ni bilo ravninskega dela, hkrati pa se teklo v 6-ih krogih. Tudi potek tekme je bil tokrat precej drugačen in bolj taktičen.

 

Uvodni del je bil počasen in nekakšno ”tipanje” drug drugega, nato pa je pobudo prevzel Puhar. Tempo se je v zadnjem krogu še dvignil in trojica (Puhar, Kobe, Krevs) smo pritekli skupaj do zadnjega ostrega ovinka (cca. 150m pred ciljem), kateremu je sledil zaključni finiš v klanec. V ovinku me je precej odneslo navzven, zato sem imel tudi daljšo linijo, med tem, ko je Primož pritekel po notranji strani in imel boljšo linijo ter hkrati tudi več moči za močno spremembo v klanec. Po analizi sem lahko ugotovil, da je na razpoloženje in predvsem tonos mišic precej vplival tudi nekaj dnevni oddih na morju tik pred tekmo. Ampak kljub temu se mi zdi prav, da sem temo izkoristil, saj bodo le te letos zelo redke.

1. KOBE       14:04
2. KREVS     14:08
3. PUHAR    14:11

 

DRŽAVNI REKORD V CESTNEM TEKU NA 5KM

Da bo letošnja sezona posebna smo vedeli še preden se je ta dobro začela. Pozimi sem sicer v okviru priprav na novo sezono nastopil na dveh tekih, zadnji je bil februarja na polmaratonu v Splitu. Zaradi negotove situacije, ki je posledica koronavirusa, se je letošnjo sezono veliko spremenilo tudi  v športu. Mnoga tekmovanja so bila odpovedana, šele v juniju pa so se začeli redki manjši dogodki.

 

 

V torek 16.6. je bila v Mariboru organizirana tekma zaprtega tipa imenovana ”Maribor 5k challenge”. Organizator je poskrbel za vse potrebne pogoje za postavitev državnega rekorda v cestnem teku na 5km, ki se do sedaj še ni vodil. V verjetno trenutno najmočnejši slovenski konkurenci na tej razdalji pri nas, sem s časom 14:39 pritekel do zmage in državnega rekorda.

 

 

 

Proga je potekala po širšem pločniku oz. kolesarski stezi, ki poteka ob glavni cesti v dveh krogih oz. nekaj malega manj. Proga je bila zelo ravninska, vsebovala pa je 4 težje ovinke, kjer bilo zelo pomembno kako jih odtečeš. Na povabilo organizatorja nas je bilo na štartu  7 tekačev, kmalu po štartu pa se je že oblikovala skupina 4 tekačev (Puhar, Rizmal, Kobe, Krevs), ki smo bili skupaj do cca. 3800m. Uvodni del, ko je ritem narekoval Puhar je bil precej hiter (1.km 2:48), nato pa je ritem postopoma padal (2.km 2:56), 3.km (2:59) je bil že relativno umirjen, a to je bilo le ”zatišje pred neurjem”. Približno 1200m pred ciljem se je tekma začela odločati. Primož je napadel in v tem delu so se naredile prve odločitve, Puhar je odstopil, Rizmal pa močni spremembi ni mogel več slediti. Tako sva v zaključni kilometer prišla sama s Primožem, k njegovi spremembi sem v zadnjih cca. 400m dodal še svojo in si pritekel v cilju nekaj sekund prednosti.

To je bila za vse prva tekma po daljšem obdobju brez tekmovanj in hkrati dobra preizkušnja, saj smo se tokrat lahko neposredno pomerili resnično trenutno najboljši tekači pri nas. Kljub temu, da je na koncu vedno nekdo prvi, drugi, tretji…  in zadnji, nas to na koncu dela vse močnejše.

 

Posnetek teka si lahko pogledate tudi v spodnjem posnetku.

 

 

Rezultati:

1. KREVS     14:39

2. KOBE       14:42

3. RIZMAL   14:51

…