DRŽAVNI PRVAK V MARATONU NA LJUBLJANSKEM MARATONU

9 11 2017

Letošnja tekmovalna sezona se je zame končala konec oktobra na Ljubljanskem maratonu. Odtekel sem svoj drugi maraton v karieri in osvojil naslov državnega prvaka v maratonu s časom 2:32,25. Na štart maratona sem se odpravil sproščeno in brez visokih pričakovanj. Razlog za to je bil, da sva se s trenerjem zaradi poškodbe (stres fraktura) pozimi zavestno odločila, da letošnjo sezono nameniva vrnitvi na stezo, da bi se adaptiral na maratonski trening. Zato treningi niso bili na 100 % in to se posledično delno pozna tudi na rezultatu, čeprav menim, da končni rezultat sicer ne kaže realne pripravljenosti.

Tisti, ki ste spremljali maraton ste verjetno videli, da je šlo na tesno, da sem prečkal ciljno črto.  Sama tekma se je sicer začela v redu (če izvzamem močan veter) saj sem imel skupinico s katero sem pretekel prvo polovico maratona. Sami občutku so bili dobri in brez posebnosti, vse do 25km. Od tu naprej sem začel padati v tempu in ostal sam na progi. Ostati sam v najtežjih kilometrih maratona, v prisotnosti vetra in imeti še krizo, je verjetno najtežja kombinacija. od 30 km naprej mi je postajalo vse težje, a tista prava kriza se je začela okrog 35 km, ko sem čutil tudi že prve krče. Če sem v prvem delu ”obračal”  5 km v cca. 17:15 min (3:27/km) sem od 35 do 40 km porabil 19:57 min  (cca. 4:00/km), kar je tako hitro, kot delam pogosto iztek na lahkotnih treningih. A to še vedno ni bil najpočasnejši del tekme, za zadnjih 2195m sem porabil 9:54 min, kar pomeni tempo 4:30/km. Razlog za tako izrazit padec ritma gre verjetno pripisovati  porabljenim zalogam glikogena.  Skratka, tekaški zid je bil proti koncu tekme vse višji in višji ter težko premagljiv, s skrajnimi močni pa sem ga le premagal. Zagotovo je šlo v fizičnem smislu za največjo preizkušnjo v moji karieri, vendar sem sedaj bogatejši za eno izkušnjo več, zavedajoč se, da lahko premagam tudi tako težko situacijo v kateri sem se znašel ob koncu tekme. Iz celotne zgodbe maratona sem se marsičesa naučil in verjamem, da mi bodo te izkušnje koristile pri naslednjih tekmah, ko jih bom poskušal obrniti v svoj prid. Sedaj je ključno, da se ustrezno regeneriram in nato začnem s pravimi pripravami na spomladansko sezono, ko verjamem, da bom v želeni formi. Dvakrat sem bil pred maratonom že v zelo dobri pripravljenosti, vendar sta mi nastop preprečili poškodbi. Letošnjo sezono sem tako zaključil z zmagami na Nočni10tki Bled, Nočni tek Vrhnika, Konjiški maraton, Triglav tek itd.

Ob koncu bi se želel še zahvaliti svojim najzvestejšim sponzorjem, predvsem tistim, ki so mi stali ob strani tudi, ko sem bil poškodovan. Hvala Roletarstvu Medle, Fizioterapiji Rudolfovo, CEP Slovenija ter Asics-u, da sem lahko del ekipe AsicsFrontrunnerSlovenija.

Spremljate me lahko tudi na FB: https://www.facebook.com/Mitja-Krevs-Runner-279284695475045/

20171029_121241(1)

30.km

da6e0c7282d284fcd154-ljubljanski-maraton-2017

Cilj

778461081475fb41915c-ljubljanski-maraton-2017

1.mesto

6a5061074492b9c8b4d7-ljubljanski-maraton-2017

Prvi trije Slovenci na 42 km

Advertisements




PRVA TEKMA PO POŠKODBI

30 01 2017

 

V soboto sem nastopil na polmaratonu v bližnjem delu Italije. To je bil moj prvi polmaraton po več mesečni odsotnosti zaradi poškodbe in hkrati prvi trening test trenutne forme. S časom 1:07,31 in vodstvom od starta do cilja sem suvereno zmagal. Tekma se je začela ob temperaturi pod lediščem in brezvetrju, na koncu pa je sonce že omogočilo nekaj stopinj nad ničlo. V solo teku sem našel svoj ritem teka, ki je bil precej enakomeren, prav tako to velja za progo, ki je bila z izjemo nekaj manjših razgibanih delov, precej ravninska. Časi po 5 km so bili 16:00, 16:10, 16:09 in 15:52. Končni rezultat me je pozitivno presenetil, saj v tej fazi treningov še nisem pričakoval takega časa, vendar vse kaže na to, da smo v zadnjem obdobju delali dobro. Veseli me dober občutek v nogah na koncu teka, zato vem, da bi ob močnejši konkurenci lahko tekel še hitreje. Naj to ostane še za bolj pomembne tekme, ki prihajajo, še prej pa sedaj sledi novi ciklus treninga in upam, da nam bodo vremenski pogoji bolj naklonjeni, kot je bilo to v januarju. Trenutne razmere so namreč za kvalitetno treniranje zelo zahtevne, z višjimi temperaturami pa se bo lahko raven treningov še bolj dvignila.
Verjamem, da bo ta rezultat dobra osnova in motivacija za treninge v nadaljevanju zimskega obdobja in moram priznati, da je bilo dolgem času res lepo ponovno začutiti tekmovalne občutke. Upam, da bo teh v bodoče še veliko. Ob tej priložnosti bi se želel zahvaliti vsem, ki so me v tem najtežjem obdobju kariere tako ali drugače spodbujali, pomagali in verjeli vame.








%d bloggers like this: